Ástma ali nadúha (grško-άσθμα) je kronična bolezen dihal; stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev) vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje.
Ko alergeni ali zgolj iritatorji pridejo v stik z vnetimi bronhiji, se ti zaradi prekomerne imunske reakcije še bolj zožijo, stisnejo in s tem močno otežijo dihanje. Če sindrom napreduje, pride do astmatičnega napada. Izločanje sluzi na stenah bronhijev se močno poveča; dihanje je skoraj nemogoče.
Astma sodi med obstruktivne pljučne bolezni in je med kroničnimi pljučnimi boleznimi najpogostejša, saj prizadene 15-17 % ljudi. Zdravila za astmo ni; da se pa blažiti simptome ter ob spremembo načina življenja živeti normalno življenje.
Glavni simptom je sopenje zaradi motenosti dihalnih kanalov. Lahko je prisoten tudi kašelj, z izmečkom ali brez. Simptomi se kažejo zelo neredno in jih po navadi sprožijo alergeni oz. drugi iritatorji. V hujših primerih so simptomi močnejši ponoči in ob zbujanju. Pri starejših astmo velikokrat spremlja refluks želočne kisline.
Vdih že neznatnih količin alergena (mačja dlaka, perje, pršice, hišni prah, pelodni prah, itd.) lahko privede do akutnega poslabšanja astme. Poslabšanje astme poteka v več različnih stopnjah. Pomembno je, da se kot astmatik zavedate: stik z alergenom ne poslabša astme le v trenutku stika, ampak poslabša simptome astme tudi za nekaj dni do nekaj tednov!
Zakaj? Vdih alergena pri astmatiku vpliva na zožitev dihalnih poti (to povzroči težko dihanje in piskanje v prsnem košu), prav tako vpliva na povečano izločanje sluzi ter na povečano odzivnost in občutljivost dihal pri astmatiku še nekaj dni do nekaj tednov po stiku z alergenom kar privede do poslabšanje astme.
Po postavitvi diagnoze lahko astmo nadzorujete z:
- nefarmakološkimi ukrepi, to so ukrepi, kjer sami sodelujete pri zdravljenju in nadzorovanju astme
- farmakološkim zdravljenjem, to je zdravljenje in nadzorovanje astme s pomočjo zdravil, ki jih predpiše zdravnik.
