Nalagam...

Seneni nahod

Alergija na cvetni prah ali tudi poznano kot seneni nahod, je alergijska bolezen zgornjih dihal, ki se pojavi v času, ko rastline cvetijo. Pojavi se pri ljudeh, ki so alergični. Pri nekaterih se pojavi kot kihanje, smrkanje in solzenje oči, pri nekaterih se lahko celo razvije astma.

Alergije na cvetni prah, do katerih najpogosteje prihaja v spomladanskem času, so posledica cvetnega prahu iz dreves, katerih oprašitve za začnejo že v mesecu januarju in trajajo do aprila, vendar se pri nekaterih drevesih cvetenje pojavi šele oziroma tudi v jesenskem času (odvisno od podnebja in geografskega območja). Drevesa, ki so največji povzročitelji alergij so hrast, oljka, brest, breza, jesen, javor, cipresa in oreh. Vendar pa drevesa niso edini povzročitelji alergij. Spomladi in poleti najpogosteje prihaja do alergij na cvetni prah trave. Alergija na cvetni prah pa ni časovno opredeljena. Lahko traja skozi celo leto. Ko pride do stika s travo, je največja reakcija srbenje. Pod kategorijo cvetnega prahu trave spadajo mačji rep, rž, sadna drevesa oziroma nasadi, rdeči vrh in modra trava (severne trave) in bermuda trava ter ostale trave, ki spadajo pod južne trave, ki uspevajo v bolj toplem podnebju.

Važno je, da ugotovimo vzroke in se jim potem izogibamo:

  • Če gre dejansko za alergijo na cvetni prah, je treba v času cvetenja opustiti sprehode po travnikih, gozdu, lahko pa hodite v gore.
  • Upoštevajte čas cvetenja, razviden v spodnji tabeli - t. i. koledar.
  • V času cvetenja naj bodo okna zjutraj in pozno popoldan popolnoma zaprta, da prah ne pride v stanovanje
  • Srbež nosa in kihanju se lahko izognemo ali omilimo tako, da si notranjost nosu namažemo z rastlinskim oljem, postopek ponavljamo po potrebi.
  • Kdor uporablja kontaktne leče naj si jih pogosteje čisti, uporablja dnevne oziroma naj v času cvetenje uporablja očala, tudi sicer je nošenje sončnih očal dobra preventiva.
  • Oči si ne mencamo in drgnemo, uporabljamo hladne obkladke, s katerimi ublažimo neprijetnost.
  • Ko pridemo s sprehoda se preoblečemo, oprhamo in operemo oz. splahnemo lase.

Ob nahodu torej zaradi različnih vzrokov pride do vzdraženosti nosne sluznice. Nosna sluznica zaradi tega nabrekne, kar kmalu zaznamo kot zamašen nos. Prizadeta sluznica prav tako poveča izločanje nosnega izcedka. Odziv organizma na takšno draženje nosne sluznice je tudi kihanje. Kihanje se običajno pojavi kot prvi znak, na osnovi katerega lahko posumimo, da se v telesu nekaj dogaja.

Zelo pomembno je pitje zadosti vode (zlasti, če obolenje spremlja vročina), da med drugim telesu olajšamo razstrupljanje, pa tudi, da omogočimo nosni sluznici primerno vlažnost. Le primerno vlažna, hidrirana nosna sluznica, in ne zasušena, polna goste sluzi,… se lahko nemoteno vlaži in obnavlja. Ker so nosni izločki slani, lahko zaužijemo tudi malce več soli, saj jo telo ob takšnem obolenju potrebuje več. Ko nas muči nahod, zamašen nos in kihanje, so v pomoč lahko tudi različne inhalacije. V ta namen lahko npr. inhalirate ne prevroče hlape slane vode, kamiličnega čaja, v ne prevroči vodi raztopljena eterična olja npr. evkalipta, poprove mete, čajevca, ali kombinacije eteričnih olj.