Kašelj
Kašelj je refleksni obrambni mehanizem, ki služi za čiščenje dihal in pripomore k ohranjanju zdravih dihalnih poti in pljučnih mešičkov. S kašljem se izločijo tujki, ki so v dihala zašli z vdihom (prašni delci ali delci hrane), odstranijo se odmrle celice in odvečna sluz, ki se v celicah, ki pokrivajo notranjost dihalnih poti, povečano tvori ob vnetjih.
Kašelj povezujemo z več kot stotimi različnimi stanji, ki so pri odraslih največkrat nenevarni in izzvenijo v nekaj dneh. V zimskih dneh so najpogostejši vzroki bakterijski ali virusni bronhitis, prehladi ali druge oblike zimsko-pomladnih obolenj.
Kašelj sprožijo vnetni, mehanični, toplotni ali kemični dražljaji, ki »zdramijo« senzorje – receptorje za kašelj v grlu, sapniku in sapnicah. Po živčnih poteh se signal prenese do centra za kašelj v centralnem živčnem sistemu. Posledično se aktivirajo dihalne mišice, ki sprožijo kašelj.
Večina jih šele v tej fazi poišče zdravniško pomoč, tedaj pa je kapaciteta njihovih pljuč zmanjšana že za polovico. Ob tem velja poudariti, da bolezen ne prizadene le pljuč, pač pa poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, osteoporoze, anemije in diabetesa.
Faze kašlja
- Inspiracijska faza
V prvi fazi oseba globoko vdihne in s tem poveča prostornino zraka v pljučih. Globok vdih je posledica aktivacije inspiracijskih mišic: trebušne prepone, zunanjih medrebrnih mišic in pomožnih dihalnih mišic v vratu. Prsni koš se pomakne navzpred in navzdol, za seboj povleče stensko poprsnico in zato intraplevralni tlak močno naraste. - Kompresijska faza
V drugi, kompresijski fazi se aktivirajo ekspiracijske mišice (trebušne in notranje medrebrne mišice) ob zaprtem glotisu. Zaradi kompresije dihanja tlak v pljučih močno naraste. - Eksplozivna faza
Glasilke se hipoma razpnejo iz zrak pod velikim tlakom zapusti pljuča. Hitrost zraka doseže tudi do 480 km/h, pri nekaterih primerih so poročali že celo o poškodbi vratnih vretenc. Zrak zaradi velike hitrosti odstani iz dihal tudi tujke in izločke.
Ko točno opredelimo vrsto kašlja, lahko začnemo z njegovim zdravljenjem. Če je kašelj tipičen in ni pri njem nobenega od spodaj naštetih opozorilnih znakov, se lahko odločimo za samozdravljenje. V tem primeru se v lekarni s farmacevtom posvetujemo glede izbire ustreznega izdelka za obravnavo kašlja. Simptomatika težave naj bi se ob optimalnem izidu izboljšala v nekaj dneh, popolnoma izzvenela pa v največ 8 tednih. Če pa kašelj po tem času ne preneha, se stopnjuje ali ga spremljajo morebitni alarmantni znaki, je treba obiskati zdravnika.
