BLOG in najnovejše novičke

Kadilski kašelj

Kadilski kašelj

Tako rečemu nenadnemu in močnemu, hropečemu ali celo rahlo cvilečemu kašlju, ki spominja na podobno kašljanje kadilcev, ki jih po dolgoletni praksi navadno tare ob jutrih.
Bolezen je zahrbtna, razvija se počasi in dolgo ostane skrita, opozarjajo pulmologi, zato se zdravljenje v večini primerov začne dokaj pozno. Skoraj polovica obolelih se v začetni fazi težave ne zaveda. Med njimi je veliko kadilcev starih več kot 40 let. Ti kašelj in hitro upehanost, prva znaka, ki lahko nakazujeta na KOPB, jemljejo preveč zlahka. Zdita se jim namreč običajni posledici kajenja. Na žalost se velikokrat motijo. Oba simptoma jasno nakazujeta kronično obstruktivno pljučno bolezen.

Kajenje je sicer najpogostejši vzrok za KOPB, izzovejo pa jo lahko tudi pasivno izpostavljanje kadilskemu dimu, vdihavanje kemikaliji in prahu na delovnem mestu. Osebe, ki sodijo v rizično kategorijo in trpijo za kroničnim kašljem, otežkočenim dihanjem in pogostimi dihalnimi okužbami, bi zato morale ob prvih omenjenih znakih k zdravniku. Simptomi, še posebej, če jih spremlja tudi sluzast izloček, postajajo sčasoma vse bolj očitni in oboleli vse težje opravljajo povsem običajna dela.

Večina jih šele v tej fazi poišče zdravniško pomoč, tedaj pa je kapaciteta njihovih pljuč zmanjšana že za polovico. Ob tem velja poudariti, da bolezen ne prizadene le pljuč, pač pa poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, osteoporoze, anemije in diabetesa.

Poleg tveganja za KOPB je kajenje številka ena med vzroki za razvoj pljučnega raka. Čeprav zdravstvene službe, organizacije in strokovnjaki že leta opozarjajo na nevarnosti kajenja, ta opozorila premalokrat padejo na plodna tla. V Sloveniji kadi tretjina prebivalcev, starejših od 15 let. Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, pri nas letno umre skoraj 3000 ljudi, na svetu več kot milijon. Ti v povprečju umrejo 16 let prej kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili, kažejo podatki inštituta za varovanje zdravja. Z vsako cigareto se tveganje za razvoj katerih od omenjenih bolezni poveča. Da pa bi se tveganje pri bivšem kadilcu izenačilo s tveganjem pri nekom, ki ni nikoli kadil, je potrebnih kar 15 let.